Zgodba za Oratorij 2010 z naslovom »Pazi, čas!« svoje osrednje sporočilo in temeljne obrise pripovedi zajema iz knjige Momo, ki jo je napisal Mihael Ende. Izšla je »davnega« leta 1973, a nosi sporočilo, kot bi jo pisal kdo, ki je doživel naglico in občutek pomanjkanja časa današnja sveta, ki je že dodobra zaoral v ledino tretjega tisočletja.

Marsikaj, kar se je pred slabimi štirimi desetletji zdelo kot znanstvena fantastika, danes postaja resničnost. Izumljamo vedno nove in nove stroje in programska orodja, da bi ljudje nujne obveznosti lahko čim prej in čim bolje opravili ter si tako prihranili čas in ga namenili za to, kar jim je prijetno. A kaj, ko čas, ki ga človek sebično porabi zase, kliče po še večjem »odmerku«. Tako si ljudje neizbežno postajamo tujci med seboj ter srečo, ki bi jo tako radi dosegli, nevede odganjamo od sebe, saj »srečen ni, kdor srečo uživa sam« (Simon Gregorčič, Sam).

Ustvarjalcem vsebinskega načrta za Oratorij 2010 se nam je iztočnica o svetu, ki so ga Endejevi Sivi gospodje s krajo časa spravili v ponoreli tek, zdela odlična vržena kost, na kateri smo si brusili zobe ustvarjalnosti. V upanju, da bo naš pogled sporočilen in bo pritegnil otroke in mlade, želimo sporočilo glavne junakinje deklice Momo, kot smo ga razumeli pri avtorju izvirne zgodbe, priviti na polno. Namreč, da je v resnici pridobljen čas samo tisti čas, ki je podarjen. In da je pravljično Kraljestvo časa sinonim za to, kar nam je v resnici dosegljivo in kar bi v jeziku in sporočilu bl. A. M. Slomška izrazili z besedami v nebesih sem doma. Gomolje čudovite rože enournice, ki svoj cvet požene šele v Kraljestvu časa, v resnici zasajamo že tukaj in sedaj. Svojo večno usodo si izrisujemo z današnjimi dejanji: Ko pazimo na čas tako, da nismo skopuški z njim, ko ga namenjamo drugim, in da z njim nismo preveč potratni in sebični, ko si ga vzamemo zase. Ali ni to evangeljsko sporočilo o altruizmu, o tem, kako naj vidimo bližnjega v pomanjkanju, sprejemamo popotnike, obiskujemo bolne in – pozabljamo nase?

Pazi, čas! želi biti na drugačen način povedana Jezusova spodbuda k čuječnosti; kajti »to pa rečem, bratje, da je odmerjeni čas kratek« (1 Kor 7,29).

Na našem oratoriju animatorji zgodno zaigrajo. Prvi dan so otrokom predstavili prvi del zgodbe. Poglej si jo na zgornjem posnetku. Ostalo dogajanje na oratoriju prvi dan pa si lahko ogledaš na videu (TUKAJ), ali na fotografijah 1. dne (TUKAJ).

No pa smo že pri drugem delu zgobe. Počasi spoznavamo deklico Momo in njene prijatelje. Poglej si drugi del zgodbe na zgornjem posnetku. Ostalo dogajanje na oratoriju drugi dan pa si lahko ogledaš na videu (TUKAJ), ali na fotografijah 2. dne (TUKAJ).

Tretji dan v zgodbi prevzamejo glavno vlogo črni možje, ki pridobijo novo žrtev v banko časa. Poglej si tretji del zgodbe na zgornjem posnetku. Ostalo dogajanje na oratoriju tretji dan pa si lahko ogledaš na videu (TUKAJ), ali na fotografijah 3. dne (TUKAJ).

Četrti dan zgodbe je posvečen zvezdnici Niki in črnim možem, ki že iščejo nove žrtve. Poglej si četrti del zgodbe na zgornjem posnetku. Ostalo dogajanje na oratoriju četrti dan pa si lahko ogledaš na videu (TUKAJ), ali na fotografijah 4. dne (TUKAJ).

Peti dan Momo uspe priti v kraljestvo časa, tja ji pomaga njena zvesta prijateljica želva. Poglej si peti del zgodbe na zgornjem posnetku. Ostalo dogajanje na oratoriju peti dan pa si lahko ogledaš na videu (TUKAJ), ali na fotografijah 5. dne (TUKAJ).

V zadnjem delu zgodbe Momo z rožo Enodnevnico premaga sive gospode in ljudem vrne čas. Poglej si zadnji del zgodbe na zgornjem posnetku. Ostalo dogajanje na oratoriju zadnji dan pa si lahko ogledaš na videu (TUKAJ), ali na fotografijah 5. dne (TUKAJ).